Dihanje in človekovo duševno stanje sta neposredno povezana. Vsaka čustvena eakcija se izrazi tudi v spremembi dihanja. Če ste se razvadili dihati bolj površinsko, se pravilnega, to je globokega in mirnega dihanja iz polnih pljuč, lahko naučite s primernimi dihalnimi vajami. Dihanje ima tako pri zdravih kot pri bolnih ljudeh vsesplošno naravno, spontano, krepilno in zdravilno moč. Pljučni bolnik ima poleg težav z dihanjem še značilno držo (povešena ramena). Diha le z zgornjim delom prsnega koša, pri čemer največkrat uporablja pomožne dihalne mišice. Načinov dihanja je veliko. Na svoje dihanje mora biti bolnik pozoren, saj način, ki ga utruja in nezadostno prediha, zanj ni primeren.

Navodila za pripravo pred izvajanjem dihalnih vaj:

• prostor dobro prezračite,
• izberite udoben položaj, ki omogoča sproščeno gibanje trebuha in prsnega koša,
• če je le mogoče, vdihavajte skozi nos (zrak se segreje, navlaži in očisti), ter izdihavajte skozi usta, z ustnično priporo, ki jo naredite s spuščanjem glasu Š ali S;
• ustnična pripora ali izdih skozi priprte ustnice zmanjša hitrost izdihanega zraka (ta zračni fenomen mnogim bolnikom zmanjša občutek hude zadihanosti);
• izdih je vedno daljši od vdiha, zato dihajte v razmerju 2 : 1,
• vsako vajo ponovite 3 do 5-krat, vsaj 3-krat na dan,
• vaje je treba izvajati sede ali stoje, saj oba položaja omogočata približno enakomerno ventilacijo spodnjih in zgornjih predelov pljuč.

Pravilno izvedena vaja vas mora sprositi. Kadar čutite napetost v prsnem košu ali celotnem telesu pomeni, da vajo izvajate napačno.

Namen dihalnih vaj:

• izboljšati prezračenost pljuč,
• olajšati bolniku izkašljevanje,
• popraviti iztirjeno dihanje,
• doseči sproščen občutek vsega telesa,
• obdržati ali povečati gibljivost prsne ga koša.
  

1. vaja:

Trebušno dihanje

(sede na stolu ali leže)

Roke položite na trebuh:

Pri vdihu potisnite trebuh ven - izbočite ga in za trenutek zadržite dih.

Pri izdihu z obema rokama pritisnite trebuh in ga potegnite navznoter.

Zelo pomembno je, da je dihanje počasno in sproščeno, s podaljšanim zdihom. Med dihanjem se rame in prsni koš ne premikajo.

  .

.

2. vaja

(sede na stolu ali stoje)

Roke prosto visijo ob telesu:

Med vdihom iztegnjene roke dvignite nad glavo in za trenutek zadržite dih,

med izdihom pa roke spustite v izhodiščni položaj

3. vaja

(stoje)

Roke sklenite na zatilju, lahko jih tudi denete za ušesa:

Med vdihom povlecite komolce nazaj,

med izdihom pa komolce potisnite naprej in sklonite glavo.

4. vaja

Prsno dihanje

(vaje sede ali stoje)

Dlani položite na spodnji zunanji del reber:

Med vdihom dlani popustite, da se prsni koš razširi,

med izdihom pa jih nanj pritisnite, da se stisne.

5. vaja

Enostransko dihanje

(sede ali stoje)

Levo roko položite na desno stran reber, desno imejte spuščeno ob telesu:

Med vdihom dvignite desno roko in se rahlo odklonite v levo,

med izdihom pa se vrnete v prvotni položaj.

6. vaja

(stoje)

Stopala naj bodo v rahlem razkoraku, roke ob telesu:

Med vdihom dvignite ramena proti ušesom in za trenutek zadržite vdih,

med izdihom ramena spustite v prvotni položaj, naredite rahel predklon, roke naj prosto visijo.

Ko zavzamete prvotni položaj in stojite vzravnano, vdih ponovno začnite z dviganjem ramen.